Evropski svet je novembra 2004 sprejel večletni haaški program za krepitev območja svobode, varnosti in pravice, pri oblikovanju katerega je Slovenija vseskozi dejavno sodelovala. To je petletni program za pravosodje in notranje zadeve, začrtuje pa tudi strateško-razvojne usmeritve v Evropski uniji in se odziva na izzive na tem področju. Vsebuje ključne prednostne naloge z vseh vidikov politik, povezanih z vzpostavljanjem območja svobode, varnosti in pravice (tj. azil, priseljevanje, integracija zakonitih priseljencev, meja, vizumi, izmenjava informacij, boj proti terorizmu in organizirani kriminaliteti, policijsko sodelovanje, pravosodno sodelovanje v kazenskih in civilnih zadevah), vključno z njihovo zunanjo razsežnostjo. Haaški program je naslednik tamperejskega programa, ki ga je Evropski svet potrdil oktobra 1999. To je bil prvi večletni program za določitev prednostnih nalog za območje svobode, varnosti in pravice.
Za uresničitev haaškega programa je Evropska komisija leta 2005 pripravila Akcijski načrt za izvajanje haaškega programa, ki ga je potrdil Svet EU. V njem so prednostne naloge in usmeritve iz programa opredeljene kot konkretni ukrepi, skupaj s časovnim razporedom za njihovo sprejetje in izvajanje.
Akcijski načrt obsega naslednja poglavja:
• uvodno poglavje o splošnih usmeritvah, ki zagotavlja spoštovanje in dejavno spodbujanje temeljnih pravic, predvideva ovrednotenje sprejetih ukrepov ter vključitev Evropske strategije o zunanji razsežnosti pravosodja in notranjih zadev, Akcijskega načrta za boj proti terorizmu in Akcijskega načrta o drogah v okvir izvajanja haaškega programa;
• krepitev svobode, ki obsega načrt ukrepov v zvezi z državljanstvom EU ter politikami na področjih azila, priseljevanja, meja in vizumov;
• krepitev varnosti z izmenjavo informacij med organi kazenskega pregona in med pravosodnimi organi, z bojem proti terorizmu in organizirani kriminaliteti ter z ukrepi za zaščito in obvladovanje kriz;
• krepitev pravosodnega sodelovanja v kazenskih in civilnih zadevah.
Kakor je predvideno v Akcijskemu načrtu o izvajanju haaškega programa, sta mu bila dodana še Akcijski načrt o drogah (2005–2008) in Akcijski načrt o boju proti terorizmu, katerega izvajanje polletno spremlja in ga revidira Svet EU, ter Strategija o zunanji razsežnosti pravosodja in notranjih zadev: globalna svoboda, varnost in pravica, sprejeta v decembru 2005. Strategija izraža posebne odnose EU s tretjimi državami, skupinami držav in regijami (zlasti v vzhodnem, jugovzhodnem in južnem sosedstvu, pa tudi z Združenimi državami Amerike in Rusko federacijo) ter opredeljuje konkretne načine sodelovanja pri pravosodju in notranjih zadevah.
Haaški program vsebuje tudi zasnovo ocenjevanja izvajanja in učinkov načrtovanih ukrepov. V ta namen je Evropska komisija v letu 2006 predložila poročila o dotedanjem izvajanju haaškega programa, o njegovem prihodnjem izvajanju in o nadaljnjem ocenjevanju teh politik. Svet EU je konec leta 2006 v sklepih potrdil, da bo glede svobode, varnosti in pravice vztrajal pri visokih ciljih in izvajanju prednostnih ukrepov, ki jih določa haaški program z akcijskim načrtom. V preostalem obdobju (tj. v letih 2007–2009) bo namenjena posebna pozornost vzajemnemu priznavanju v civilnih in kazenskih zadevah, oblikovanju celostne migracijske politike EU, izboljšanju policijskega sodelovanja z uporabo načela razpoložljivosti in z obsežnejšim operativnim sodelovanjem, boju proti terorizmu in organizirani kriminaliteti, razvoju zunanje razsežnosti pravosodja in notranjih zadev, vzpostavitvi nove generacije schengenskega informacijskega sistema in širitvi schengenskega območja.
Ker se haaški program izteče z letom 2009, so se med nemškim predsedovanjem začele razprave o nadaljevanju strategije EU na področju svobode, varnosti in pravice po letu 2010.
Kontakt:
Sektor za koordinacijo II
mag. Petra Česen Čatar
t: 01 478 2402
f: 01 478 2486
e: petra.cesen-catar(at)gov.si
(zadnja sprememba 18.10.2007)
|
