Predstavniki držav članic so 13. decembra 2007 slovesno podpisali Pogodbo o reformi, ki se odslej imenuje Lizbonska pogodba.
12. decembra 2007 so predsedniki evropskih institucij Sveta, Evropske komisije in Evropskega parlamenta v Strasbourgu slovesno podpisali Listino o temeljnih pravicah Evropske unije, ki bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe postala pravno zavezujoča.
Lizbonska pogodba klasično spreminja Pogodbo o Evropski uniji (PEU), pa tudi Pogodbo o Evropski skupnosti (PES), ki se bo odslej imenovala Pogodba o delovanju Evropske unije (PDEU).
Bistvene novosti v Lizbonski pogodbi glede na ustanovitvene pogodbe:
• Evropska unija ima enotno pravno osebnost,
• odprava tristebrne sestave, pri čemer se ohrani posebna narava skupne zunanje in varnostne politike,
• predsednik Evropskega sveta z mandatom dveh let in pol,
• visoki predstavnik Unije za skupno zunanjo in varnostno politiko,
• možnost izstopa države članice iz EU,
• preložitev glasovanja z dvojno večino v Svetu na leto 2014, do leta 2017 pa bo trajalo prehodno obdobje,
• glede pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah so vgrajene nekatere varovalke za Veliko Britanijo in deloma Irsko,
• sklicevanje na Listino o temeljnih pravicah, ki bo objavljena v Uradnem listu EU,
• novo sklicevanje na solidarnost med članicami glede energije in boja proti podnebnim spremembam,
• večja vloga nacionalnih parlamentov v evropskem zakonodajnem procesu,
• v merilih in postopkih za pristop novih držav članic je predvideno sklicevanje na vrednote EU in navedba meril za pristop, o katerih se dogovori Evropski svet,
• mehanizem Ioannina, ki ob izpolnitvi nekaterih pogojev omogoča odložitev sprejemanja zakonodajnega akta, če je ta sporen za nekatere države članice, ki ne predstavljajo manjšine, ki lahko prepreči sprejetje,
• sprememba sestave Evropskega parlamenta, v katerem bo z začetkom veljavnosti Lizbonske pogodbe sedelo 750 in en evropski poslanec,
• povečanje števila generalnih pravobranilcev za tri, pri čemer se bo dodelilo mesto stalnega generalnega pravobranilca Poljski in bo tako na Sodišču ES enajst generalnih pravobranilcev, od katerih jih bo šest stalnih.
Po podpisu lizbonske pogodbe so države članice sprožile ratifikacijske postopke v skladu s svojimi notranjimi pravili. Nova pogodba naj bi v skladu z berlinsko deklaracijo začela veljati že pred evropskimi parlamentarnimi volitvami junija leta 2009. V pogodbi je določeno, da bo začela veljati s 1. 1. 2009, vendar pod pogojem, da bodo do takrat deponirane vse listine o ratifikaciji. Če se to do 1. 1. 2009 ne bo zgodilo, je v pogodbi določeno, da bo pričela veljati prvi dan meseca, ki sledi deponiranju zadnje listine o ratifikaciji.
Državni zbor RS je Lizbonsko pogodbo ratificiral 29. januarja 2008 s prepričljivo večino (74 glasov od 90). Do sedaj so poleg Slovenije pogodbo ratificirale še Madžarska, Malta, Romunija, Francija, Bolgarija, Poljska, Slovaška, Avstrija, Danska, Portugalska, Latvija, Litva, Nemčija, Luksemburg, Finska, Estonija, Grčija, Velika Britanija, Ciper, Nizozemska, Belgija, Španija in Italija.
Do zaključka slovenskega predsedovanja je Lizbonsko pogodbo ratificiralo 19 držav članic. Irska je edina država članica, ki je o pogodbi odločala na referendumu. Irski državljani so pogodbo zavrnili.
Po negativnem izidu referenduma na Irskem so evropski voditelji na zasedanju Evropskega sveta 19. in 20. junija 2008 opravili prvo analizo razlogov za zavrnitev Lizbonske pogodbe ter pozvali k nadaljevanju ratifikacijskih postopkov v državah članicah, ki pogodbe še niso potrdile. Dogovorili so se, da se bodo o možnih poteh iz nastale situacije pogovarjali na naslednjem zasedanju Evropskega sveta.
Povezave:
Lizbonska pogodba na kratko
Besedilo Pogodbe, ki spreminja Pogodbo o Evropski uniji in Pogodbo o Evropski skupnosti s protokoli in izjavami
Evropa - Lizbonska pogodba
Kontakt:
Veronika Bošković Pohar
t: 01 478 2581
f: 01 478 2486
e: veronika.boskovic-pohar(at)gov.si
Arhiv (Pogodba o Ustavi za Evropo)
(zadnja sprememba 10.9.2008)
|
