ZAČETEK
 
Neuradni začetek lizbonske strategije sega v devetdeseta leta, ko so vzporedno potekali nekateri procesi. Proces iz Luxembourga je prinesel prve smernice za zaposlovanje. Proces iz Cardiffa je osnoval pobudo za povezovanje notranjega trga in za strukturne reforme, ki naj bi EU takrat pomagale prebroditi gospodarsko krizo. Proces iz Kölna pa je prinesel pobudo za socialni dialog. Procesi so bili po večini neuspešni, kar se je odražalo v nadaljnji izgubi konkurenčnih prednosti EU pred ZDA in vse hitreje razvijajočimi se azijskimi državami. Zato so se na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta v Lizboni leta 2000 zedinili, da EU potrebuje strategijo, ki bi jo do leta 2010 popeljala med ''najbolj konkurenčna, na znanju temelječa gospodarstva na svetu''.
 
Lizbonska strategija je bila dopolnjena na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta 2001 v Stockholmu in 2002 v Barceloni. Švedsko predsedstvo je vanjo vključilo okoljevarstveno razsežnost, špansko predsedstvo pa dalo večji poudarek socialni razsežnosti ter znamenitim 3 % BDP za raziskave in razvoj.


REFORMA

Kmalu po sprejetju lizbonske strategije so se začele pojavljati kritike, da ne prinaša pričakovanih rezultatov. Krivi naj bi bili številni in preveč ohlapni cilji, nasprotujoče si prednostne naloge in slabo usklajevanje med državami članicami.
 
Za odpravo teh pomanjkljivosti je spomladanski Evropski svet leta 2004 v svojih sklepih podelil mandat nekdanjemu nizozemskemu premierju Wimu Koku za pripravo predloga, s katerim naj bi prenovili lizbonsko strategijo. Kokovo poročilo je bilo predstavljeno novembra 2004 ter postalo podlaga za ponovni zagon lizbonske strategije, ki ga je potrdilo spomladansko zasedanje Evropskega sveta 2005. Glavna cilja prenovljene lizbonske strategije sta postala osredotočenje na gospodarsko rast in zaposlovanje ter enakovredna obravnava vseh treh razsežnosti: gospodarske, socialne in okoljske.
 
Prenovljena lizbonska strategija ureja tudi vprašanje upravljanja strategije. Za izboljšanje upravljanja sta bili oblikovani dve triletni obdobji: prvo od 2005 do 2008 in drugo od 2008 do 2011. Po prvem obdobju je Komisija pripravila strateško poročilo, ki je podlaga za nadaljevanje procesa v drugem triletnem obdobju.
 
Prenovljena lizbonska strategija temelji na integriranih smernicah, ki združujejo smernice za zaposlovanje in široke smernice za gospodarsko politiko. Po preteku prvega triletnega obdobja naj bi bile pregledane in po potrebi prenovljene.
 
Za izboljšanje odgovornosti za lizbonsko strategijo so morale države članice pripraviti svoje programe reform za uresničevanje lizbonskih ciljev in imenovati nacionalnega koordinatorja za spremljanje izvajanja strategije. O izvajanju teh programov reform morajo vsako leto ustrezno poročati Komisiji, nove programe reform pa predstaviti na začetku vsakega triletnega obdobja.

Izvedba lizbonske strategije poteka po postopku odprte metode koordinacije oz. prostovoljnega usklajevanja politike držav članic na področjih, na katerih EU nima izključne pristojnosti. Poudarek je na izmenjavi dobre prakse in izkušenj med državami članicami. Komisija vsako leto pripravi pregled uresničevanja lizbonskih ciljev in ga objavi v poročilu za spomladansko zasedanje Evropskega sveta. Hkrati napiše priporočila državam članicam za izvajanje nacionalnih programov reform v skladu s strategijo.


PRVO TRILETNO OBDOBJE

1. Prvo poročilo o izvajanju lizbonske strategije
 
V skladu s prenovljenim upravljanjem lizbonskega procesa je naša država na podlagi Strategije razvoja Slovenije pripravila nacionalni program reform za uresničevanje ciljev lizbonske strategije v Sloveniji in ga jeseni 2005 poslala Evropski komisiji. V njem je namenila posebno pozornost reformam, povezanim z učinkovitim ustvarjanjem, prenosom in uporabo znanja, ukrepom, ki prispevajo k večji konkurenčnosti gospodarstva in vodijo k višji gospodarski rasti, ter reformam, usmerjenim k posodobitvi socialne države in večji zaposlenosti. V nacionalnem programu reform so poudarjeni zlasti ukrepi, ki spodbujajo trajnostni razvoj, ter prizadevanja za cenejšo in učinkovitejšo državo.
 
Evropska komisija je na podlagi prispevkov držav članic januarja 2006 predstavila prvo letno poročilo o izvajanju lizbonske strategije, v katerem je ocenila nacionalne programe reform in predlagala štiri prednostna področja za uresničitev lizbonskih ciljev:
 
–    vlaganje v znanje in inovacije;
 
–    vzpostavitev privlačnejšega poslovnega okolja;
 
–    ustvarjanje več in boljših delovnih mest ob ohranjanju socialne kohezije ter odzivanju na izzive demografskih sprememb;
 
–    energetika in podnebne spremembe.
 
Evropski svet je spomladi 2006 potrdil ta štiri prednostna področja in druge cilje, ki bi pripomogli k doseganju lizbonskih ciljev: 
 
–    države članice naj bi do konca leta 2007 vzpostavile sistem "vse na enem mestu", kar bi omočilo ustanovitev podjetja v manj kot enem tednu;
  
–    države članice naj bi do konca leta 2007 zagotovile, da se vsakemu, ki zaključi šolanje, v šestih mesecih omogoči zaposlitev, nadaljnje usposabljanje ali pripravništvo.

 
2. Drugo poročilo o izvajanju lizbonske strategije

V letu 2006 je Slovenija ob upoštevanju predlogov Evropske komisije in sklepov spomladanskega Evropskega sveta 2006 pripravila poročilo o uresničevanju programa reform za izvajanje lizbonske strategije. V njem je med drugim predstavila ukrepe na davčnem in socialnem področju, ki naj bi povečali pripravljenost ljudi za sprejemanje dela ter spodbudili podjetja k večjemu zaposlovanju in vlaganju v raziskave in razvoj. Pomembni novi ukrepi so bili sprejeti tudi glede raziskav in razvoja: na podlagi državnega raziskovalnega programa so se izvajali ukrepi za povečanje števila raziskovalcev v poslovnem sektorju oziroma za njihovo prehajanje iz javnega v poslovni sektor. Povečal se je delež financiranja uporabnih in razvojnih raziskav, spodbude pa so bile namenjene tudi ustanavljanju novih visokošolskih ustanov. Vlada RS si je v prvem letu reform prizadevala tudi za oblikovanje spodbudnejšega poslovnega okolja za podjetja, pri čemer je bil poudarek predvsem na odpravljanju administrativnih ovir, spodbujanju konkurence v mrežnih dejavnostih (zlasti pri telekomunikacijah), ter pospeševanju javno-zasebnega partnerstva in vlaganju v infrastrukturo. Poleg tega so bili oblikovani ukrepi za večje zaposlovanje starejših oseb (strategija aktivnega staranja) in podporo njihovemu čim daljšemu, vsaj delnemu ostajanju v delu, pripravljati pa so se začele tudi dodatne spodbude za individualno pokojninsko zavarovanje.
 
Evropska komisija je na podlagi prispevkov držav članic decembra 2006 sprejela drugo poročilo o izvajanju reform za uresničevanje ciljev lizbonske strategije, naslovljeno ''Uspešno leto za rast in delovna mesta'', na podlagi katerega je Evropski svet spomladi 2007 sprejel nadaljnje usmeritve v zvezi z lizbonsko strategijo:
 
–    potrdil je prihodnjo strategijo za inovacije, ki jo je sprejel Svet za konkurenčnost;
 
–    potrdil je pobudo za  "prožno varnost" zaposlovanja;
 
–    potrdil je zavezo za znižanje administrativnih bremen za 25 % na ravni EU do leta 2012, države članice pa so si morale v enem letu izbrati primerljive velikopotezne cilje;
 
–    številne zaveze so se nanašale na energetiko in podnebne spremembe.
   

DRUGO TRILETNO OBDOBJE

Na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta v marcu 2008 je slovensko predsedstvo začelo drugo triletno obdobje lizbonske strategije. 
 
Evropski svet je potrdil, da je prenovljena Lizbonska strategija iz leta 2005 dala pozitivne rezultate ter pozval k doslednemu izvajanju reform znotraj obstoječe strukture štirih stebrov (vlaganje v znanje in inovacije, sprostitev podjetniškega potenciala, zlasti MSP, vlaganje v ljudi in posodobitev trgov dela ter energija in podnebne spremembe).

Evropski svet je potrdil veljavnost integriranih smernic (širše smernice ekonomskih politik in smernice za zaposlovanje) tudi za obdobje 2008–2010 ter pozval Svet, naj integrirane smernice v skladu s pogodbo tudi uradno sprejme. S tem se je izpolnilo pričakovanje predsedstva tako glede osredotočanja lizbonske strategije na izvajanje v okviru obstoječih struktur kakor tudi želja glede zagona novega cikla na spomladanskem zasedanju Evropskega sveta.

V okviru upravljanja lizbonske strategije je Evropski svet pozval k okrepljeni izmenjavi dobrih praks ter izkoristku možnosti, ki jih ponuja obstoječa metoda odprtega usklajevanja, pri čemer je še zlasti poudaril pomen usklajevanja znotraj evroobmočja.

Evropski svet je prvič sprejel sklepe, povezane s prihodnostjo lizbonske strategije po letu 2010. Pozval je Komisijo, Svet in nacionalne lizbonske koordinatorje, naj začnejo razmišljati tudi o podobi lizbonske strategije po njenem izteku leta 2010: EU bo morala po letu 2010 nadaljevati zaveze glede strukturnih reform, trajnostnega razvoja in socialne kohezije, če želi ohraniti napredek, dosežen s prenovljeno lizbonsko strategijo za rast in delovna mesta.

V sklepih so bile izpostavljene naslednje vsebinske prioritete lizbonske strategije:

-    Za zagotovitev prihodnje rasti je ključno v celoti razviti inovacijski in ustvarjalni potencial evropskih državljanov. Osrednja pozornost je bila namenjena vzpostavitvi "pete svoboščine", prostega pretoka znanja, ki naj bi dopolnila obstoječe štiri svoboščine. Uveljavila naj bi se preko povečanja čezmejne mobilnosti raziskovalcev, študentov, znanstvenikov in univerzitetnih predavateljev. Za resničen pretok znanja je nujno olajšati in spodbujati optimalno uporabo intelektualne lastnine, vzpostaviti novo generacijo vrhunske raziskovalne infrastrukture ter pospeševati vzajemno priznavanje kvalifikacij. Zahteve bodo strnjene v t. i. "Ljubljanskem procesu", ki bo potrjen na majskem zasedanju Sveta za konkurenčnost.

-    Na podlagi Pregleda notranjega trga je Svet izpostavil nekatere prednostne ukrepe, namenjene izboljšanju delovanja notranjega trga. Vsako leto naj bi se sprejeli učinkoviti ukrepi glede odstranitve preostalih ovir za štiri svoboščine iz pogodbe. Notranji trg naj bi bil odprt tako znotraj EU kot mednarodno. EU bi morala zato še naprej krepiti zunanjo razsežnost prenovljene lizbonske strategije in tako vplivati na globalizacijo.

-    Za izboljšanje konkurenčnosti gospodarstva EU, zlasti MSP, je bil ključen napredek na področju boljših predpisov, dosežen leta 2007. Evropski svet je pozval vse sestave Sveta, naj se pri pripravi zakonodaje prednostno posvetijo oblikovanju boljših predpisov.

-    S ciljem okrepitve politike EU glede MSP ter omogočanja njihovega učinkovitejšega delovanja na enotnem trgu so bili predlagani naslednji ukrepi: pobuda za akt o malih in srednje velikih podjetjih, podpora malim in srednje velikim podjetjem, ki se ukvarjajo z inovacijami in raziskavami, olajšan dostop do finančnih sredstev, olajšanje večjega povezovanja inovativnih malih in srednje velikih podjetij v grozde in njihovo sodelovanje pri javnih naročilih.

-    Ob zagonu novega cikla prenovljene lizbonske strategije je bil ponovno izpostavljen pomen socialne razsežnosti EU in zato je Svet poudaril, da bi bilo treba še bolje usklajevati ekonomsko, zaposlovalno in socialno politiko. Pri tem je krepitev izobraževalnega dela trikotnika "raziskave-inovacije-izobraževanje" podlaga za nadaljnje delo. Večje in učinkovitejše vlaganje v izobraževanje ni le ključnega pomena za uspeh Evrope v času globalizacije, ampak je tudi eden najučinkovitejših načinov za boj proti neenakosti in revščini. Evropski svet je poudaril tudi pomen izvajanja prožne varnosti na državni ravni.
 
 
 

Povezava:

Evropska komisija – Lizbonska strategija


 
 
Kontakt:

mag. Petra Draušbaher Krušič
t: 01 478 2480
f: 01 478 2486
e: petra.drausbaher-krusic(at)gov.si

(zadnja sprememba: 21. april 2008)