Finančna perspektiva pomeni dogovor o ključnih prednostnih nalogah in okvirih proračunskih odhodkov Evropske unije za večletna obdobja. Določa torej temeljni okvir za evropske politike v naslednjih letih. Prejšnja finančna perspektiva EU je veljala za obdobje med letoma 2000 in 2006, zato je bilo v letih 2004-2006 v okviru EU veliko energije usmerjeno v iskanje soglasja glede nove strukture izdatkov za obdobje 2007-2013.

Finančna perspektiva močno vpliva na razvoj Evropske unije, njenih politik in na položaj Slovenije v njej. Finančno zajema predvsem področja skupnih politik Evropske unije in ima nezanemarljive učinke na delovanje notranjega trga. Perspektiva zajema skupne politike Evropske unije in druga področja, na katerih Slovenija deli suverenost z drugimi državami članicami. Finančna perspektiva EU pomembno vpliva tudi na strukturo javnih financ v Sloveniji. Iz omenjenih razlogov so bila pogajanja o finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 eno najpomembnejših področij tako delovanja Evropskih institucij in organov v preteklih treh letih, kot tudi prioriteta Slovenije v Evropski uniji v letih 2005 in 2006.

Pogajanja o finančni perspektivi so se pričela februarja 2004, ko je Komisija posredovala njen predlog novega finančnega okvirja. Čeprav je bilo sprva predvideno, da naj bi države članice dosegle politično soglasje o strukturi in višini izdatkov še v času luksemburškega predsedovanja, torej do junija 2005, so se pogajanja zaradi precejšnjih razhajanj med članicami zavlekla. Evropski svet je politični dogovor sprejel šele decembra 2005, čemur je sledil t.i. trialog med Evropsko komisijo, Evropskim parlamentom in Svetom, ki je soglasje dosegel na zasedanju 4. aprila 2006. Na zahtevo in vztrajanje Evropskega parlamenta je ta dogovor nekoliko povečal obseg izdatkov, ki so ga decembra potrdile države članice ter mu dodal tudi vrsto določb glede upravljanja s sredstvi in načinom nadzora porabe.

Dogovor trialoga obsega 864,4 milijarde evrov sredstev za obdobje 2007-2013 oz 2 milijardi več, kakor je decembra lani sklenil Evropski svet. Poleg tega določa tudi vrsto instrumentov, ki bodo omogočili, da se sredstva učinkoviteje prilagajajo aktualnim političnim in gospodarskim potrebam. Celotni obseg sredstev je razdeljen v več političnih prioritet oz t.i. Naslovov. Največ sredstev naj bi bilo v naslednjem finančnem obdobju usmerjenih v prvi Naslov finančne perspektive, poglavje konkurenčnosti in kohezije. Levji delež teh sredstev bo usmerjenih v zmanjševanje razvojnih razlik v EU, saj naj bi kohezijska politika obsegala 308 milijard evrov sredstev. Preostali del sredstev Naslova obsega sredstva neposredno usmerjena v izvajanje Lizbonske strategije. Drugi največji Naslov finančne perspektive obsega sredstva, namenjena varovanju in upravljanju naravnih virov. Ta Naslov obsega 371,3 milijarde evrov, od katerih je največ sredstev namenjenih reformirani Skupni kmetijski politiki. Preostala sredstva tega Naslova pokrivajo instrumente ribiške politike in varovanja okolja. Naslov 3 finančne perspektive obsega sredstva, namenjena spodbujanju koncepta državljanstva, svobode, varnosti in pravice. V okviru programov svobode, varnosti in pravice so sredstva namenjena notranjim in pravosodnim politikam EU, programi spodbujanja državljanstva pa obsegajo sredstva varovanja zdravja in potrošnikov, kulture in mladinske politike. Velik del sredstev bo nadalje namenjen Naslovu 4, torej krepitvi vloge EU kot globalnega partnerja, saj naj bi bilo finančnim instrumentom zunanjih odnosov EU namenjenih nekaj več kot 49 milijard evrov. V okviru teh sredstev je tudi Enotni predpristopni instrument, namenjen državam kandidatkam in potencialnim kandidatkam za članstvo v EU. Preostali del oz nekaj manj kot 50 milijard evrov sredstev naj bi bilo namenjenih administraciji.

Predstavniki vseh treh sodelujočih strani so se strinjali z oceno, da takšen obseg sredstev omogoča EU, da se v naslednjih letih uspešno sooči z gospodarskimi in političnimi izzivi.
Opisani dogovor trialoga je bil uradno potrjen z Medinstitucionalnim sporazumom, ki so ga podpisali predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell Fontelles, predsedujoči Svetu EU Wolfgang Schüssel in komisarka Dalia Grybauskaite v Strasbourgu dne 17. maja 2006, . Po potrditvi dogovora sta morala Evropski parlament in Svet EU sprejela tudi še vrsto pravnih podlag za izvajanje programov in finančnih instrumentov EU, ki bodo omogočili črpanje sredstev v letih 2007-2013.
 
Slovenija je dogovor pozdravila, saj bo omogočil dokončno finančno integracijo novih držav članic ter strukturo evropskega proračuna, ki bolje odraža nove cilje in ambicije razširjene EU. Pomembno je tudi, da je bil sprejet v času, ki še omogoča temeljito pripravo programov za učinkovito črpanje sredstev v obdobju naslednje finančne perspektive.   

Besedilo Medinstitucionalnega sporazuma (slovenski prevod), objavljen v Uradnem listu EU (št. 139/1 z dne 14.6.2006)

Dokument:

Sporočilo Komisije Svetu EU in Evropskemu parlamentu: Gradimo našo skupno prihodnost - Politični izzivi in proračunska sredstva razširjene Unije za obdobje 2007-2013 (COM(2004) 101 končna, 10.02.2004)

Povezave:

Pet predlogov predsednika Evropske komisije Barrosa glede nadaljevanja pogajanj o naslednji finančni perspektivi 2007-2013

Evropska komisija - Vlaganje v našo prihodnost

Predlogi zakonodajnih aktov Evropske komisije za naslednjo finančno perspektivo 2007-2013 (portal Evropskega parlamenta)

Kompromisni predlog Pogajalskega okvira o naslednji finančni perspektivi 2007-2013 (15.6.2005)

Evropski parlament - naslednja finančna perspektiva