Sporazum o ustanovitvi Evropskega gospodarskega prostora (Sporazum o EGP) je bil sklenjen med Evropsko skupnostjo (ES) in sedmimi državami članicami Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA). Podpisan je bil maja 1992 v Oportu. Veljati je začel 1. januarja 1994 v državah Evropske unije in Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA), razen v Švici. Po vstopu Avstrije, Finske in Švedske v Evropsko unijo so v okviru EFTA ostale še Norveška, Islandija in Liechtenstein. Švica pa je z Unijo sklenila dvostranske sektorske sporazume.
Sporazum o EGP razširja pravila notranjega trga Evropske unije na Norveško, Islandijo in Liechtenstein (države EGP-EFTA) in tako omogoča, da prednosti štirih temeljnih svoboščin notranjega trga in z njimi povezana pravila veljajo na ozemlju 28 držav. Zagotavlja pravno podlago za sodelovanje Norveške, Islandije in Liechtensteina (držav EGP-EFTA) pri nastajanju predpisov Evropske skupnosti, njihovo uveljavitev v teh državah, mehanizme za nadzor nad izvajanjem omenjenih predpisov ter politični okvir za sodelovanje med članicami EGP-EFTA in državami članicami Unije.
Sporazum poleg štirih svoboščin iz Pogodbe ES uveljavlja pravila o konkurenci in sodelovanje na področjih razvoja, okolja, izobraževanja, socialne politike, varstva potrošnikov in nekaterih drugih. Ne vključuje pa skupnih pravil glede kmetijstva in ribištva, temveč zgolj pravila glede trgovine s kmetijskimi in ribiškimi izdelki. Evropski gospodarski prostor ni carinska unija, prav tako nima skupne zunanje politike proti tretjim državam. Prebivalci skupnega trga evropskega gospodarskega prostora lahko delajo v kateri koli državi tega trga in se tam z manjšimi omejitvami v nekaterih sektorjih nastanijo, zaposlijo, ustanovijo podjetje in investirajo.
Finančni mehanizem
Norveška, Islandija in Liechtenstein v okviru evropskega gospodarskega prostora prispevajo sredstva za zmanjševanje ekonomskih in socialnih razlik med državami članicami in regijami. Tako bodo od 1. maja 2004 do 30. aprila 2009 prispevale 1167 milijonov evrov. Vse države v okviru EGP-EFTA prispevajo sredstva v splošni finančni mehanizem, Norveška pa še dodatna sredstva za tako imenovani norveški finančni mehanizem.
Po splošnem finančnem mehanizmu, ki znaša 120 milijonov evrov na leto, bodo do porabe sredstev upravičene Grčija, Portugalska, Španija in deset novih članic Evropske unije. Sredstva bodo namenjena sofinanciranju projektov na področjih okolja, trajnostnega razvoja, ohranitve evropske kulturne dediščine, z obnovo mest in javnim prevozom vred, razvoja strokovnjakov (vzgoja, izobraževanje, izboljšanje upravnih in javnih storitev lokalnih oblasti ali njihovih institucij, pa tudi demokratičnih procesov, ki jih podpirajo), zdravja in skrbi za otroke. Sredstva po norveškem finančnem mehanizmu, ki znašajo 113,4 milijona evrov na letni ravni, pa bodo namenjena izključno desetim novim članicam Evropske unije, predvsem za projekte v okviru izvajanja schengenskega dogovora, pa tudi za krepitev sodstva, izvajanja pravnega reda na področju okolja, regionalne politike in čezmejnih dejavnosti ter za izvajanje tehnične pomoči.
Slovenija bo v okviru splošnega mehanizma in v okviru bilateralnih sredstev Norveške upravičena do skupaj 18,594 milijonov evrov. Ti dogovori se pod pogojem, da ostane članstvo EGP nespremenjeno, nanašajo na obdobje petih let – to je do 30. aprila 2009.
Pogajanja o udeležbi novih držav članic v EGP
Vsaka država, ki postane članica Evropske unije, mora vložiti prošnjo za pristop k Sporazumu o EGP. Slovenija je vložila prošnjo 20. decembra 2002. Pogajanja o širitvi EGP med delegacijami Norveške, Islandije in Liechtensteina, sedanjimi članicami in novimi državami članicami Evropske unije so se pričela 9. januarja 2003 in se končala s parafiranjem Sporazuma 3. julija 2003.
Osnovno izhodišče v pogajanjih je bilo doseči dogovor o prilagoditvah, ki so potrebne zaradi sodelovanja novih držav članic Evropske unije v evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ob čim manjšem poseganju v obstoječe dogovore. Zato so nove članice Unije pri pogajanjih poudarile vprašanje prehodnih obdobij, dogovorjenih v pogajanjih o širitvi Evropske unije, in poskušale doseči dogovor o dodatnih koncesijah glede rib in ribiških izdelkov ter kmetijskih in predelanih kmetijskih pridelkov. Evropska unija pa je s temi pogajanji želela doseči tudi podaljšanje in povečanje finančnega prispevka, ki ga v kohezijske namene Unije prispevajo Norveška, Islandija in Liechtenstein.
Sporazum o udeležbi v EGP so pooblaščenci držav članic Evropske unije in držav pristopnic podpisali 14. oktobra 2003 v Luksemburgu. Norveška, Islandija in Liechtenstein (države EGP-EFTA) pa so ta sporazum podpisale 11. novembra 2003 v Vaduzu. Z njim se urejajo podrobnosti v zvezi s pristopom novih držav članic, vključno s prenosom zaščitnih klavzul in prehodnih obdobij, dogovorjenih v okviru pogajanj za pristop k Evropski uniji.
Dokument:
Zakon o ratifikaciji Sporazuma o udeležbi v EGP
http://www2.gov.si/zak/Zak_vel.nsf/0/c12563a400338836c1256e7e002e18ef?OpenDocument&ExpandSection=1
Povezave:
Širitev evropskega gospodarskega prostora
http://secretariat.efta.int/Web/EuropeanEconomicArea/eeaenlargement
Slika s parafiranja
http://secretariat.efta.int/Web/EuropeanEconomicArea/
PhotosEEAInitialling/SloveniaSlovakia.jpg
Evropski gospodarski prostor (splošni pregled)
http://europa.eu.int/comm/external_relations/eea/
Sekretariat EFTA (novice, seminarji, srečanja, publikacije)
http://secretariat.efta.int/
Parlamentarni odbor EGS
http://www.europarl.europa.eu/activities/expert/delegations/presentation.do?delegation=1259&language=SL
Sporazum o EGP in povezani dokumenti
http://secretariat.efta.int/Web/LegalCorner/
Sodišče EFTA v Ženevi
http://www.eftacourt.lu/
Predstavništvo Evropske komisije
http://www.evropska-unija.si
|
